Brunu je dvajset let, Sonii osemnajst. Oba sta brezposelna, pred nekaj dnevi se jima je rodil sin. Poimenovala sta ga Jimmy. Živita od njene socialne pomoči ter Brunovih malih prevar in preprodajanja ukradenega blaga. Njuna prihodnost ni rožnata, Bruno počasi tone v dolgove, zato nekega dne začne razmišljati o dobičkonosnem poslu, ki vključuje njegovega novorojenčka.

»Ne skušava posnemati resničnosti. Otroke so že od nekdaj zapuščali. Črni trg je morda sodobnejši pojav. V tem filmu naju je zanimalo, ali bo Bruno sposoben ustvariti vez z otrokom. Na začetku ga ne vidi. Dobesedno. Vprašanje, ki se je porodilo, je bilo: bo Soniina brezmejna ljubezen dovolj močna, da bo vzbudila Brunovo zavest o otrokovem obstoju? Ugotovila sva, da ljubezen ni dovolj.« (Luc Dardenne)

»Ali poleg bratov Dardenne sploh še obstaja živeči režiser, katerega filmi izražajo človečnost, ki je pogubno ganljiva v svoji izvršitvi ter obenem tako popolnoma neprisiljena, vznemirljiva in nesentimentalna? Verjetno ne, saj vrtinčastega občutka za moralni kaos, neprestane groze in poguma filma Otrok nismo videli vse od filma Sin, ki je bil tudi dovzeten za možnost, da dobro izide iz sveta, ki je nepopustljiv v svoji brezčutnosti. Kot kamera režiserjev Dardenne Bruna dozdevno poganja instinktiven mehanizem, nad katerim nima moči, mladenič misli le na preživetje in popolnoma pozabi na vlogo očeta. Brata Dardenne nam pomagata razumeti Brunovo brezmoč, a naše sočustvovanje nikoli ne zlorabita ali se z njim poigrata.« (Ed Gonzales)