Zgodba o dneh, ko so Natove čete vstopile na Kosovo. Po podpisu vojaškega sporazuma v Kumanovem se uniformirani srbski varnostniki iz bolnišnice za mentalno prizadete umaknejo; drugi zaposleni se jim pridružijo, zato pacienti ostanejo brez vsakršne oskrbe in nadzora. Čeprav so ti ljudje umsko prizadeti, premorejo posebno življenjsko filozofijo; imajo želje in sanje, v svobodi vidijo priložnost za izpolnitev sanj. Realnost je seveda drugačna. Med pobeglimi bolniki se znajdejo tudi Kukumi, Mara in Hasan, ki se kmalu zapletejo v konflikte z običajnimi ljudmi. Svobode si niso tako predstavljali, saj jih nihče noče sprejeti. »Mislim, da sta Kosovo in Bosna doživela podobno usodo. Vsak kraj s takšno usodo se lahko identificira z mojim filmom. Ta dehumanizacija človeka na Kosovu po koncu vojne je poanta vsega, kar sem na tej ravni ustvaril. Film je metafora o neki svobodi. Svoboda je tudi trenutek, ko nekomu pomagaš in ga razumeš. Slaba energija nikoli ne predstavlja svobode, omogoča jo samo pozitivna energija.« (Isa Qosja) »Kukumi avtorja Ise Qosje, prvi film narejen v produkciji Kosova, ki je zdaj misija UN, je popolnoma drugačen od srbskih filmov. To metaforično pripoved o treh bolnikih umobolnice, ki tavajo po podeželju med truščem in klopotanjem Natovih tankov zaznamuje oster, izviren pogled.« (Deborah Young)
|
