Filmska in glasbena interpretacija trpljenja Ivane Orleanske. Johanna je mlada narkomanka. Po nesreči pade v globoko komo, zdravnik ji po čudežu reši življenje. V zahvalo Bogu začne po okrevanju bolnikom ponujati telo. Glavni zdravnik je frustriran, ker ga Johanna zavrača, zato se poveže z medicinskim osebjem, ki načrtuje zaroto. Hvaležni pacienti sklenejo Johanno braniti pred zdravniki, ki v njej vidijo le cipo; na očitke Johanna odgovarja, da s telesom ljudi zdravi iz čiste dobrote in ljubezni.

»Želel sem posneti film o tem, kaj pomeni biti drugačen, drugačen, ker se odločiš za dobroto. Do kje lahko zdržiš, živeč onkraj pravil konvencionalne moralnosti. To me je privedlo k zgodbi o Ivani Orleanski. Za vlogo Johanne sem takoj sem pomislil na igralko Orsi Tóth, saj zahteva izjemno igro. Orsijina mila in močna, a krhka pojavnost prikliče dozdevno preproste in prevzemajoče lastnosti vloge.« (Kornél Mundruczó)

»Res je: izvirna opera, glasba in libreto napisani prav za ta film – pripoved o ženskemu trpljenju in odrešenju, o kateri lahko Lars Von Trier samo sanja. S temami mučeništva in transcendence je to zgodba o trpljenju in odrešenju ženske, ki jo Trier ustvarja in poustvarja v vsakem filmu. Vendar pa Mundruczó žensk ne sovraži in zaradi tega je njegov film toliko boljši. Če je Johanna na koncu kaznovana, ker je imela previsoke aspiracije, pa njen konec ne spremljajo ponižanja, katerim Von Trier junakinje rutinsko podvrže. Gre za pravo apoteozo: lastno žrtvovanje zaradi višjih ciljev. Eksaltacija.«  (Jared Brown)